Omenjeni odbor je deloval samo v okviru slovenskih škofij, zato so škofje imenovali še predstavnike za ostala slovenska ozemlja: msgr. Lojzeta Škerla za tržaško škofijo, msgr. Rudolfa Klinca za goriško nadškofijo, msgr. Janeza Hornböcka za Koroško, prelata Alojzija Baznika za Ameriko, dr. Alojzija Ambrožiča za Kanado, g Ignacija. Kunstlja za zahodno Evropo, msgr. Antona Oreharja za Južno Ameriko in p. Bernarda Ambrožiča OFM za Avstralijo.
Medtem se je zdravje p. Prešerna postopno slabšalo. Sveti sedež je zato 4. januarja 1965 za prorektorja imenoval dr. Maksimilijana Jezernika, ki je bil že do tedaj gonilna sila vsega delovanja zavoda. Vicerektor je postal dr. Vodopivec, medtem ko je bil p. Legiša ekonom.
P. Prešeren je kmalu potem, 7. marca 1965, umrl.
V nadaljevanju velja omeniti še nekaj mejnikov, ki so zaznamovali delovanje in poslanstvo zavoda SLOVENIK v nadaljnjih letih.
Novi odbor so čakale tri pomembne naloge:
1. Pripraviti statut in pravilnik zavoda,
2. Doseči priznanje italijanskih oblasti,
3. V doglednem času zgraditi lastno hišo.
Na majniškem izletu rimskih Slovencev je dr. Vodopivec že mogel oznaniti, da je Kongregacija za semenišča 21. maja 1965 odobrila statut in pravilnik.
Po odobrenem statutu je v Slovenskem zavodu omogočen študij duhovnikom iz slovenskih škofij in tudi vsem duhovnikom izven Slovenije, ki se čutijo Slovence. Do zavoda kot verske ustanove nima dostopa nobena svetna oblast, ne v imenovanju predstojnikov, ki jih imenuje Kongregacija za semenišča in univerze po prejetem mnenju slovenskih škofov niti v pogledu uprave. Tako lahko izpopolnjujejo svoj študij v Zavodu vsi slovenski duhovniki iz domovine in tujine. Tu jim je omogočeno v popolni svobodi poglabljati svojo izobrazbo in jo potem posredovati Slovencem v domovino ali po svetu.
V času zadnjega zasedanja II. vatikanskega koncila, v nedeljo, 28. oktobra 1965, je s slovesnim bogoslužjem v kapeli italijanskih sester na Via delle Botteghe Oscure 42, kjer so se zbirali rimski Slovenci k nedeljskim bogoslužjem, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik označil začetek akademskega leta in dejansko rojstvo Slovenika, ker so to leto že prišli prvi študentje iz Slovenije. Pri homiliji je dejal: »S tem zavodom smo se uvrstili Slovenci med ostale narode, ki so že pred nami ustanovili v Rimu zavod za duhovnike, kjer se ti izpopolnjujejo v svoji izobrazbi. S tem zavodom so slovenski duhovniki dobili svoj dom v Rimu, središču krščanstva.« Vsem je priporočal, naj skrbno spremljajo življenje zavoda, da bodo lahko iz njega izšli posebej izobraženi slovenski duhovniki, ki bodo pri viru krščanstva in v središču Cerkve, kamor se stekajo vse poti sveta, zajemali pristni nauk Cerkve in ga širili med slovenskim ljudstvom.
Italijanski uradni list je 17. decembra 1965 objavil novico, da je italijanski predsednik priznal zavod. Dekret z dne 4. novembra 1965 nosi št. 1345. S tem priznanjem je Slovenik postal pravna oseba na ozemlju Republike Italije.
Maja 1966 je po ustanovitvi doživel spet nov velik dan. Vodstvo je podpisalo predpogodbo za nakup zemljišča, kjer naj bi bil zavod zgrajen. Društvo rimskih Slovencev Slomšek je obljubilo vso pomoč. Dva meseca kasneje, točno 7. julija 1966, je bilo zemljišče dokončno odkupljeno, obsegalo je 5 in pol ha in je stalo 2.500.000 lir. V tem kratkem času so rimski Slovenci zbrali okrog 3 milijone lir. Ko je prodrla v javnost novica o nakupu zemljišča, so posamezniki resnično kar tekmovali. Kronist je zapisal: »Spričo tolikšnega odziva in velikodušnosti, vsi čutimo, da bedi nad nami ´duh p. Prešerna.`«
Z novim akademskim letom 1966/67 so se gojenci preselili v generalno hišo šolskih bratov na Via Aurelia. Bratje so jih z veseljem sprejeli in tudi generalni predstojnik jim je bil zelo naklonjen. Stanovali so v ločenem delu ogromne hiše.
Prvi zunanji uspeh vsega dotedanjega vztrajnega dela za nov zavod je bil 9. maja 1969, ko je papež Pavel VI., ob navzočnosti velikega števila romarjev, duhovnikov in vseh slovenskih škofov, blagoslovil temeljni kamen Slovenika.
Prorektor Slovenika dr. Maksimilijan Jezernik je za božič 1970 poslal predstavnikom Slovenika po svetu posebno zahvalno pismo, v katerem jim sporoča, da ima svojo hišo Slovenik od 13. decembra 1970 na Via Appia Nuova 884, kamor se bo vselil s prvim januarjem 1971. Odločitev o nakupu hiše je padla šele, ko se je vodstvo posvetovalo z vsemi odgovornimi: škofi, svetovalci in predstavniki. Skoraj vsi so bili mnenja, da se hiša odkupi, ker je bila dovolj velika, vsaj za trenutne potrebe.
Zadnjo nedeljo v mesecu januarju 1971 je ljubljanski nadškof in metropolit v novi hiši že daroval običajno mesečno sv. mašo rimskih Slovencev. Počasi so se v hišo vseljevali tudi gojenci, kolikor je pač bilo obnovljenih prostorov.
S prvim septembrom 1971 so gospodinjstvo v zavodu sprejele Marijine sestre iz Ljubljane. V soboto, 8. aprila 1972, je kancler goriške nadškofije msgr. Rudof Klinec blagoslovil primerno obnovljeni sestrski del Slovenika. Ob tej priložnosti je prišla iz Ljubljane s. Marija Leonarda Rot, vrhovna predstojnica in z njo s. Justa Dolhar iz Gorice, ki je odločilno pripomogla, da so sestre sploh prišle v to hišo, v Rim.
V mesecu juniju 1973 je bila hiša slovenskega zavoda že lepo obnovljena in je dočakala nadvse slovesen trenutek. V Rimu se je med 18. in 22. junijem zbralo nekaj tisoč slovenskih romarjev skupaj z vsemi svojimi škofi. V skupinah so si ogledali hišo. Škofje pa so opravili blagoslov: nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik je blagoslovil hišo, kapelo škof dr. Stanislav Lenič, koprski škof dr. Janez Jenko oltar v kapeli, mariborski dr. Makimilijan Držečnik pa spominsko ploščo dobrotnikom v preddverju hiše. Vse slovenske romarje je pri splošni avdienci posebej pozdravil sv. oče Pavel VI. in sam osebno imenoval Slovenik za papeški kolegij. Tako sta bila davna želja in prizadevanje p. Antona Prešerna v polni meri izvršena.
10. maja 1978 so slovenski profesorji na različnih rimskih cerkvenih univerzah ustanovili Slovensko bogoslovno akademijo, ki deluje v okviru zavoda Slovenik.
Ob trideseti obletnici je zavod Slovenik, 22. novembra 1990, obiskal papež Janez Pavel II. Srečanja s svetim očetom so se poleg rektorja dr. Maksimilijana Jezernika, vicerektorja dr. Jožka Pirca in gojencev, udeležili vsi slovenski škofje, z metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem na čelu, nekdanji gojenci, predstavniki rimskih Slovencev in gostje iz domovine in zamejstva. Papež je izrazil posebno veselje, da je mogel obiskati vsaj mali delček slovenske zemlje, ker, kot je dejal, »še niso dozoreli pogoji za obisk v domovini Sloveniji.«
(se nadaljuje)
Avtor: Marko Benedik
.
Nessun commento:
Posta un commento