Mavzolej sv. Helene

Cesar Konstantin si je dal med leti 326 in 330 pri 3. miljniku ceste Via Labicana (danes Via Casilina) zgraditi mavzolej. V njem je bila pokopana njegova mati sv. Helena, ki je umrla leta 328. Njen sarkofag iz rdečega porfirja je danes shranjen v Vatikanskih muzejih. Zraven ostankov mavzoleja so katakombe in bazilika svetih mučencev Marcelina in Petra Ad duas lauros, ki pa je današnji videz dobila šele v 20. stol., za časa papeževanja Pija XI.







Znotraj mavzoleja so v 17. stoletju pozidali cerkvico. Pod vrhom ostankov zidov mavzoleja se še vidijo vzidani lončeni vrči. Po njih so v srednjem veku mavzolej poimenovali Tor Pignattara (it. torre=stolp, pignatta=lonec), kakor se sedaj imenuje ta mestna četrt.

.